MY POKER WAY

Junij: Mesec ravnovesja

 

Ko sem razmišljal o vsebini za naslednji blog zapis, sem dobil kar precej močno asociacijo za ravnovesje. Odigral sem približno 18k  handov. Večino sessionov sem bil na A igri(zelo visok nivo) in tudi varianca je bila na moji strani. Posledica pa so seveda dobri rezultati. Dosledno sem tudi dodajal in utrjeval znanje ter opravljal redne coachinge z učenci. Še dodatno pa smo si mesec popestrili z ekipo, preko odprtih pisarn. Kako to izgleda? Kakšen dan v tednu, organizira kdo pri sebi doma study session ter druženje. Zelo prijetna, konstruktivna ter povezovalna zadeva.

Drugo polovico meseca pa sem namenil “popolnemu odklopu” od poker sveta in zaslonov. Odšel sem na Lastovo. To je zelo miren in preprost otok na Hrvaškem. Res sem imel lepo priložnost vzpostaviti še boljši stik s sabo ter predvsem s telesom. Imel sem tudi več prostora pogledati iz makro perspektive ali “jadram” v smiselno smer v življenju. Ta prostor mi je prišel zelo prav za kalibracijo. 

In smo tam. Ali v resnici res lahko odklopimo določena področja, ki so nam zelo pomembna v življenju skozi takšne odmike? Verjetno bi živel v veliki iluziji, da bi absolutno v to verjel. Mogoče bi me celo  takšno prepričanje stalo zlatih usmeritev za naprej. In tako sem tudi na Lastovem preko intuicije dobil nekaj le teh za mojo poker pot. 

Tokrat bom omenil in poudaril tisto ključno s katero menim, da ima danes marsikdo izziv, problem. To pa je pretirano preklapljanje med opravili ter prepričanje, da doživim več v dnevu, če se dotaknem večjega števila različnih področij. Na papirju to seveda šteje. Kljukice, itd. Dopaminska stimulacija tudi paše kratkoročno. Hrepenenje po novem..

Ampak kaj pa občutek zadovoljstva, občutek prizemljenosti, miru in surovo izkustvo izkušnje. Da sem čisto cel tam, prisoten z vsem kar ta prinese?

Hja, to pa je drugo vprašanje. Večje število doživetij ni enako več modrosti. Zaenkrat okoliščine hitrih preklopov v povprečju precej onemogočijo globjo prisotnost. Znanstveno je dobro podprto, da vsak preklop med opravili od telesa zahteva, da znova vzpostavi pozornost in kontrolo. Kar je še posebaj zanimivo: ta strošek se skozi dan ne samo sešteva, ampak narašča. Vsak naslednji preklop je dražji od prejšnega, ker se na “sistem” nalaga tudi neporabljena pozornost od prejšnjih opravil. To pojasni zakaj se dan z veliko preklapljanja pogosto konča z izrazito večjo izčrpanostjo kot bi pričakovali glede na dejansko opravljeno količino dela.

Seveda sem temu telesnemu smerokazu tudi prisluhnil in začel vzpostavljati malo drugačne dnevne strukture poker urnika. Osnova pa je, da si dam več časa za posamezna področja(npr. igro, učenje, coachingi, vodenje projekta, itd.). Poleg tega pa sem dodal še kvalitetnejše pavze med posameznimi bloki v dnevu. Lahko pa rečem, da sem že opazil več učinkovitosti.

Kaj pa vi? Večino časa iščete novosti, dopaminske valove ter užitek? Ali več pristnega, izpopolnjujočega izkustva in zadovoljstva? Ali znate iskati ravnovesje med tem?

 

Želim vam pravo kombinacijo svežine in vročih poletnih dni 😉

 

Otok Lastovo: