MY POKER WAY

Varianca kot smerokaz in gorivo: Alkimija negotovosti

 

Mesec maj pri meni ni bil namenjen nabiranju špargljev ampak večjega št. odigranih iger. Seveda ni bil to glavni cilj ampak bolj notranji, naravni vzgib, ker sem imel na voljo več energije in koncentracije. S tem pa sem tudi testiral določena področja moje igre. Zakaj?

Ker večji volumen iger kot odigramo več je možnosti, da odstopamo od našega optimalnega performenca oz. od A igre. Hkrati pa je to priložnost videti kateri strateški ter čustveno-mentalno-telesni deli potrebujejo pozornost in spremembo. V maju sem imel dva takšna izzivalna dneva preko katerih sem dobil “učni material”. Varianca me je testirala z nihanjem med -6 do -10 povprečnih prijavnin.  Po teh sessionih je prišlo na površje nekaj “neprijetnih” čustev. Sem pa jim pustil, da so in s tem dobil lep smerokaz. In sicer močno sem ozavestil, da največje notranje rane po takih sessionih ne nastanejo zaradi izgube dela bankrolla ampak zaradi notranjega konflikta. 

Se pravi bolj kot pustim egu, da prevzame vajeti v svoje roke in dalj časa kot vodi, večje so lahko te rane. Dam konkreten primer: Izgubimo pot. Notranji kritik se oglasi ter istočasno upornik. In že takoj naslednja reakcija je lahko preveč agresivna poteza npr. overbluff v neprimernih okoliščinah. Kritik se oglasi še glasneje ter upornik vrača nazaj. Tako se ta vzorec lahko samo še poglablja. Seveda se pri tem aktivirajo še razni stresni hormoni in posledice so jasne. Fizična ter psiho-čustvena izčrpanost. 

Tukaj pa sedaj nastopi moč alkimije. Kot sem prej omenil, je to lahko smerokaz, gorivo ter motivacija za urejanje odnosa do sebe in s tem notranje varnosti. Posledično tudi do moje poker poti. Nad varianco v katero smer bo šla nimam vpliva. Pri razvoju notranje stabilnosti pa ogromno. Po domače: Kar prav pride, če znaš biti dober prijatelj sam s sabo 🙂

Vsak dan sem tudi pozoren, da spremenim kakšno neučinkovito navado oz. utrjujem učinkovito. Največji poudarek sem dal tekom meseca kvalitetnejšemu table selectingu. Opazil sem, da sem temu namenjal malo preveč pozornosti . Seveda sem ponosen, da sem tako odgovoren in discipliniran pri tem, vendar včasih tudi preveč dobro ni dobro. Hitro lahko kje drugje nastane deficit. V tem primeru je trpela sama izkušnja igrivosti, flowa in posledično s tem tudi maksimizacija celotnega EVja. Moram pa priznat, da navada ni železna srajca in tako relativno hitro napreduje zadeva v pravo smer.

Sem pa bil v maju tudi bolj prisoten pri učencih. Ker sem imel več “goriva” na razpolago, sem se lahko še bolje vživel tudi v njihove poker poti. Zadovoljen sem kako napredujejo ter ravnotako naš odnos. Res kažejo veliko profesionalnost ter potenciale na različnih področjih. Na vse sem zelo ponosen.

Da pa še sam poskrbim za sprotno polnjenje “baterij” pa se veliko zadržujem v naravi. Konce tednov sem domačo spalnico zamenjal večino za šotor in  bivak. Poleg tega pa sem dal na stran večino tehnologije ter se precej prepustil tudi spontanosti. Včasih se rad pošalim, da grem tako naredit “bilanco” tedna sam s sabo 🙂

Želim vam prijeten skok v poletje 😉

 

Taborjenje ob reki Kolpi:

 

Raziskovanje slovenske obale: